Prstan - program - teze: Zdravstvo

DIAGNOZA

– Skrb za fizično in psihično zdravje prebivalcev je ena najpomembnejših vrednot moderne družbe. Sodoben, strokoven, učinkovit in uporabnikom prijazen sistem zdravstvene oskrbe je ena temeljnih nalog sodobne države. Pomembno vlogo v njem igrata tudi načelo solidarnosti pri pokrivanju stroškov in načelo, da nihče ne sme biti prikrajšan za osnovno zdravstveno oskrbo. Hkrati pa je zdravstvo največji posel 21. stoletja, zato morajo načela konkurence in tržne alokacije virov spodbujati njegovo poslovno in razvojno propulzivnost.

– Slovenski zdravstveni sistem deluje čedalje slabše. Konec leta bo v čakalnih vrstah že pol milijona pacientov, od tega jih bo 50.000 čakalo dlje od najdaljše dopustne dobe. Podvojitev čakalnih vrst v zadnjih dveh letih, pod Cerarjevo in Milojkino vlado, je simptom tihega kolapsa sistema.

– Korupcija je v slovenskem državnem zdravstvu sistemska, v smislu, da vodstva zavodov in sveti zavodov, pa tudi ministrstvo in financer, ZZZS, ne kažejo nobenega interesa, da bi se s korupcijo resno in sistematično spopadli. S korupcijo se ukvarjajo samo kampanjsko, ob izbruhu posameznih afer, pod vplivov medijev in žvižgačev, najpogosteje posameznih zdravnikov.

– Pacienti so z zdravstvom čedalje manj zadovoljni, še posebej z “mehkimi” elementi storitve, kot so čakanje, naročanje, odnos, obveščanje… Raziskave kažejo, da je zaupanje v zdravstvo na najnižji ravni.

– Razpršenost pristojnosti med ministrstvom, ZZZS in sveti zavodov zamegljuje odgovornost in zavira izboljšave in  spremembe.

– V slovenskem državnem zdravstvu imamo resne probleme z managementom zdravstvenih ustanov. Zdravniki nimajo managerskih kompetenc, profesionalni managerji, ki pridejo od zunaj, pa so praviloma brez referenc in sumljive kvalitete. Politično imenovani sveti zavodov, ki vodstva izbirajo, nimajo niti znanja niti intrinzičnega interesa, da bi izbrali kvalitetne pokončne direktorje.

– Znotraj zdravstvenega sistema je razmerje moči med interesnimi skupinami, ki jim ustreza status quo, in skupinami, ki si prizadevajo za izboljšave, tako zelo v prid prvih, da postopno izboljševanje sistema z majhnimi spremembami skoraj ni mogoče.

– Direktive EU o skupnem trgu storitev naše zdravstvo čedalje bolj izpostavljajo zunanji konkurenci, pa če si glede tega še tako zatiskamo oči. Naše zdravstvo je s potiskanjem v birokratske centralnoplanske okvire čedalje manj propulzivno, čeprav bi lahko predstavljalo tudi veliko gospodarsko priložnost in konkurenčno prednost Slovenije.

– Predlagana “zdravstvena reforma” trenutne vlade ne rešuje nobenega sistemskega problema v slovenskem zdravstvu.

TERAPIJA

– Zavedamo se omejitev, ki jih ima na področju zdravstva tržni mehanizem, predvsem zaradi asimetrije informacij med izvajalcem in pacientom. Vendar zaradi opisanega stanja in trendov v našem državnem zdravstvu vidimo edino realno pot izboljšav v smeri pomembnejše vloge konkurence, zasebne pobude, tržnih mehanizmov, strokovnega nadzora kvalitete, transparentnosti in upoštevanja trdih proračunskih omejitev. Skratka v smeri ustrezno reguliranega trga zdravstvenih storitev.

– Razveljavili bomo celotno “zdravstveno reformo”, ki jo pripravlja trenutna vlada.

– Uveljavili bomo načelo, da državno oz. javno lastništvo izvajalcev in/ali zavarovalnic ni pogoj za javno zdravstvo. To sta različna pojma. Pojem javnega zdravstva izhaja iz sistema zbiranja obveznih prispevkov z vključenim načelom solidarnosti in iz zagotovljene temeljne košarice storitev in pravic za vse prebivalce.

– Vsi zdravstveni zavodi morajo prevzeti odgovornost za svoje celotno poslovanje, vključno z investicijami. Sistem plačevanja storitev mora spodbujati stalne izboljšave v organizaciji, produktivnosti in vseh vidikih kvalitete storitve.

– Za bolnice v državni lasti bomo poiskali usposobljene pogodbene upravljavce. Pri tem ne bo prišlo do spremembe glede lastništva oz. ustanoviteljstva posameznih zavodov. Upravljavci bodo v začetku predvsem profesionalne organizacije, ki v dobro delujočih zdravstvenih sistemih zahodne Evrope upravljajo lastne ali državne verige klinik. Hkrati bo država s sistematičnim vlaganjem v managersko izobraževanje tistih zdravnikov, ki prihodnost svoje kariere vidijo predvsem v managerskih vlogah, pripomogla k izgradnji kritične mase domačih kompetenc na tem področju.

– Profesionalni upravljavci morajo zdravstvene ustanove upravljati po načelih varnosti, kvalitete, prijaznosti do pacienta, produktivnosti in stroškovne učinkovitosti, in pri tem izpolnjevati vse obveznosti, ki so jih ustanove prevzele v mreži javnega zdravstva.

– Zavodi, ki bodo imeli zunanjega upravljavca, bodo izvzeti iz sistema plač in zaposlitvene regulative za javni sektor.

– Odprli bomo poti za transparentno konkurenčno privatizacijo posameznih zavodov.

– Ukinili bomo sedanji sistem koncesij, ker je neučinkovit, netrasparenten in nepravičen. Vsak izvajalec z ustrezno licenco oz. akreditacijo bo lahko v sistemu javnega zdravstva (obveznega zavarovanja) opravljal storitve, za katere je usposobljen. Izvajalec je lahko začasno ali trajno izključen iz sistema javnega zdravstva zaradi strokovnih ali finančnih kršitev.

– Država bo izvajalce v javni zdravstveni mreži na tistih področjih, kjer ponudbe ne bo mogoče organizirati na ekonomski osnovi, subvencionirala s pavšalnimi plačili in doplačili za posamezne opravljene storitve.

– Za izvajalce zdravstvenih storitev v zasebni in v javni lasti bodo veljali enaki standardi kvalitete in varnosti. Ministrstvo za zdravje bo vzpostavilo ustrezen nadzor, ki bo preverjal tako izvedbo storitev kot tudi primernost izbire storitev za posameznega pacienta.

– Zagovarjamo konkurenco na področju zdravstvenih zavarovalnic. Vsak posameznik bo lahko v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja svobodno izbral svojo zavarovalnico. Zavarovalnice naj v imenu zavarovancev opravljajo vlogo kompetentnega kupca zdravstvenih storitev, ki je posamezni zavarovanci zaradi asimetrije informacij ne morejo učinkovito opraviti.

– Prispevne stopnje in košarica storitev in pravic, ki jih zagotavlja obvezno zavarovanje, bodo enotne za vse zavarovalnice. Pri premijah obveznega zavarovanja bo ohranjena sedanja raven solidarnosti. Sistem izravnalnih shem med zavarovalnicami bomo prilagodili izkušnjam najuspešnejših zdravstvenih sistemov. Funkcijo zbiranja in prenakazovanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje bo ohranil FURS.

– Zavarovalnice bodo za zavarovance tekmovale z dodatnimi storitvami in kritji, ki jih bodo ponujale v okviru obveznega zavarovanja ali za različne pakete doplačil.

– Med zavarovalnicami in izvajalci bomo uveljavili sistem popolnoma transparentnih cen, nabav, stroškovnikov in računov.

– Ministrstvo za zdravstvo, zavarovalnice in računsko sodišče bodo ustanovili skupen nadzorni organ, ki bo odkrival in kaznoval finančne kršitve in neetično kopičenje storitev v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja.

– Pacienti bodo dobili sistematično možnost ocenjevanja zadovoljstva s konkretno storitvijo izvajalcev in potrjevanja računov za posamezne storitve. Ocene mehkih dejavnikov kvalitete storitve s strani pacientov bodo vplivale tudi na financiranje posameznega izvajalca.

– Predlagani ukrepi bodo bistveno izboljšali produktivnost sistema in kvaliteto storitev. Vzroki in mehanizmi korupcije bodo v veliki meri odpravljeni. Zadovoljstvo s storitvijo se bo dvignilo, posledično tudi zaupanje v zdravstvo. V roku enega mandata bo najdaljša čakalna doba v javnem zdravstvu skrajšana na tri mesece, povprečna pa na en mesec.

12.10.2017


(Objavljeni bodo samo komentarji, podpisani z imenom in priimkom. Obrazec za prijavo najdete v meniju Teze za program )

Dodaj odgovor