Stranka Prstan ne bo ustanovljena

Ker nismo dosegli svojega vmesnega cilja pri naboru kandidatov za državnozborske volitve, smo ustavili aktivnosti za ustanovitev stranke.

Hvala vsem za sodelovanje in podporo.

Umetna inteligenca (ni) za telebane

Umetna inteligenca (AI) v zadnjih letih napreduje z norim tempom. Če je bila še v začetku tega desetletja grdi raček hi-tech industrije, danes po svetu nastajajo tisoči startupov s tega področja, velike družbe in venture kapital pa vanj zlivajo desetine milijard. […]

Davki - teze za program

[…] Davčna politika v Sloveniji je stihijska. Davčni predpisi so stalno na udaru egalitarističnega populizma in parcialnih popravkov zaradi predvolilnih bombončkov in pritiskov interesnih skupin, namesto da bi z enostavnostjo, preglednostjo, stabilnostjo in predvidljivostjo olajšali odločitve in življenje potencialnim investitorjem in vsem davkoplačevalcem […]

Šarec moj mu osle kaže

Blaž Vodopivec

[…] Oba sta socialistično oprani buči, ena malo bolj sofisticirana, druga malo bolj praktična. Ista stara jajca. Če že ne morem obema rečt “ne, hvala”, rajši ne rečem nič.

Cena dvotirnosti

Jure Otorepec

[…] Tovorni vlaki so že sedaj začeli voziti avtonomno (vir: Rail Journal). Ob odptju drugega tira čez kakšnih 8-10 let, ko bo tehnologija vožnje brez osebja že veliko bolj razvita, bi lahko od železniških prevoznikov zahtevali avtonomno vožnjo po tunelih drugega tira. Avtonomna vožnja v tunelih je sicer že precej uveljavljena pri podzemnih železnicah, npr. na novi progi podzemne železnice (linija 4) v Budimpešti se vlaki že zdaj vozijo povsem avtonomno (vir: Railway Gazette). […]

Zatohlost, ime ti je Kučan

Blaž Vodopivec

[…] Kučan je glavni arhitekt zatohlosti našega političnega in družbenega prostora. Sistema, kjer politika pomeni vse, kjer se je treba za vsak položaj, vpliv, priložnost ali projekt politično mrežiti, kjer mora biti vse “naše” in vse povezano in vse zmenjeno. […]

Naj Pahor končno reče komunistom adijo. Mogoče mu bo zrasla hrbtenica.

Blaž Vodopivec

[…] Zakaj Pahor po vsem tem in ob vsem tem še vedno opleta s podporo SD in zakaj tej stranki dovoli, da opleta s to podporo, mi je nedoumljivo. Je že bolj predmet psihodiagnostike kot politične analize. Bolj ga tepeš, bolj maha z repom. To ni vedenje osebe s hrbtenico. […]

Zdravstvo - teze za program

[…] – Uveljavili bomo načelo, da državno oz. javno lastništvo izvajalcev in/ali zavarovalnic ni pogoj za javno zdravstvo. To sta različna pojma. Pojem javnega zdravstva izhaja iz sistema zbiranja obveznih prispevkov z vključenim načelom solidarnosti in iz zagotovljene temeljne košarice storitev in pravic za vse prebivalce.

Paradoks posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane – 1. del

Urban Simončič

[…] Za konec naj omenim, da je ta kolumna precej več kot miselni eksperiment. Opisuje anomalijo progresivne obdavčitve, ki se je mnogo davčnih sistemov v svetu zaveda in jo tudi odpravljajo na podoben način, kot je opisano v prejšnjem odstavku. V Nemčiji npr. se vse meje med razredi dejansko podvojijo za par s skupno davčno napovedjo, v ZDA pa je tako samo za spodnje razrede. […]

Sedem korakov za Primorsko 21. stoletja

Blaž Vodopivec

[…] No, sam menim, da se Primorci nimajo kaj čutiti zapostavljene. Živijo na tistem delu Slovenije, ki je najbolj zaželjen za bivanje. Še enkrat si poglejte cene nepremičnin, če ne verjamete. Takšna lega je v vseh državah in na vseh kontinentih inkubator industrij prihodnosti – hi-tech, IT, turizem, zdravstvo, industrija zabave, novi mediji… Samo v Sloveniji bomo tam delali inkubator socrealizma. […]

Zakaj ne smem kupiti avtobusne karte od Maribora do Ljubljane?

Jure Otorepec

[…] Torej bi že zdaj lahko potovali povsem brez subvencij med Mariborom in Ljubljano, če bi se odločili deregulirati panogo avtobusnih prevozov, kot so to storili v državah Zahodne Evrope (glej Economist). Namesto zapletenih sistemov subvencij in koncesij bi bilo vredno razmisliti o uvedbi ničelne stopnje DDV za vse oblike javnega prevoza (avtobus, vlak) v Sloveniji. […]

Zakaj je pasivnost tako razširjena? Ker ni svobode.

Igor Krajnc

[…] Pri »običajnih« volivcih, ki z dogoročne perspektive vztrajno delajo volilne napake, ne gre toliko za pohlep, pač pa enostavno sebično presojo. Iz neučakanosti, nezmožnostii odložitve lastnih potreb, ali bolje iz strahu, da bo del volivcev prikrajšan na račun drugih, ker se bo moral dolgo odrekati, da bi se zadeve uredile (povišanju plač, privilegijev etc.), in bi končno »spet prišel na vrsto«. Prav iz teh motivov, je marsikateri volivec in tudi še bo v prihodnje, v skrinjico vrgel tak volilni listič, da se ga danes lahko sramuje. […]

Prstan nasprotuje aktualnemu vladnemu načrtu za povečanje transportnih kapacitet na trasi Koper – Divača in poziva volivce, naj na referendumu glasujejo PROTI zakonu o drugem tiru.

[…] 5. O tem, da je projekt neracionalno zasnovan tako z inženirskega kot finančnega vidika, se strinjajo praktično vsi razen vlada. […]

NE drugemu tiru – investiciji, za katero je že vnaprej 100% jasno, da bo nasedla

Blaž Vodopivec

[…] Vrednost podjetja Luka Koper je danes slabih 500 milijonov evrov. Če se bo obseg njenega posla povečal za dvakrat, bo vredno milijardo. Torej je za dosego tega cilja upravičena investicija do približno 500 milijonov evrov. […]

Država naj najprej sebi brado ustvari: kaj je moč in potrebno spremeniti v dveh mandatih? (drugi del)

Igor Krajnc

[…] Skupaj z vsemi organizacijami v javnem sektorju morajo kazati in pristojnemu ministrstvu oddati tako sliko, ki »ne vznemirja«. Torej pokazati morajo, da imajo leto za letom 95% sodelavcev, ki so vrhunsko delovali in bili v zadnjem letu neverjetno uspešni. Saj, če bi se kdo spozabil in bi drugače, realno ocenjeval delo svojih ljudi, lahko dobi manj sredstev, ne bo napredovanj, zasule ga bodo anonimke, prišel bo dedek sindikat. […]

Privatizacija - teze za program

[…] – V roku dveh let bomo privatizirali vsa podjetja v državni lasti, ki delujejo na konkurenčnih trgih, vključno z vsemi bankami.

– Prodaje bodo absolutno transparentne in konkurenčne, z namenom doseganja maksimalnega izkupička za davkoplačevalce. Kadarkoli bo to zaradi izbrane prodajne metode možno, bodo prenos zadnje faze avkcije volilci lahko spremljali na parlamentarnem TV kanalu […]

Drugi tir. Invalidni projekt butaste vlade.

Jaka Šoba

Projekt Drugi tir nima ne repa ne glave. Če smo nekoliko bolj natančni, pelje od ozkega grla do slepega črevesa. Nič ne tvegamo, če rečemo, da je le zadnji v nizu invalidnih politično-lobističnih projektov, ki se jih lotevajo naivneži, da bi zadovoljili pokvarjence. Ali se res ničesar nismo naučili na primerih gradnje avtocest, TEŠ6, pediatrične klinike, itd. Ali nam res še vedno ni jasno, da projekti, ki jih projektira politika, ponavadi strežejo ozkemu interesnemu krogu, presežejo predviden proračun in začnejo razpadati, še preden so dani v uporabo. […]

Država naj najprej sebi brado ustvari: kaj je moč in potrebno spremeniti v dveh mandatih? (prvi del)

Igor Krajnc

Res je, da so tudi vodje, ki niso pravi vodje, ki s stimulacijo nimajo nič opraviti. Iz rok jim je to orodje vodenja »izpulil« nadredni vodja ali kar direktor, ki se sicer »ne meša v delo podrejenih, ker se sproti vse zmenimo«, a ko pride čas nagrajevanja, se postavi nazaj nad vse in podrejenim vodjem pobere vzvode vplivanja, ter se loti kupčkanja s stimulacijskim drobižem, ker »on/ona že ve kako je prav«, ima »svoj račun« in če kaj, se na finance spozna – tako vsaj pravi. No tam, v takih organizacijah, kjer delo ljudi presoja in »stimulira« nekdo, ki ga zares ne pozna, tam je pa sploh pogrebščina. Ljudje tja hodijo kot pijane muhe, da mine in da že »pride ta penzija«. Čista otopelost. Da ne bo pomote: otopelost je pravo nasprotje zavzetosti in motiviranosti. Pravzaprav njen smrtni sovražnik. […]

Likovni nesmisel

Marko Pavlišič

Ker pa se predlog nanaša tudi na investicije v lokalnih skupnostih, je sporen tudi iz tega vidika. Župan neke manjše občine, ki je komaj napraskal denar za nov vrtec, to znese par mio EUR, bo moral napraskati še par 10 tisoč EUR za likovna umetniška dela. Pa čeprav bi morda raje najprej za teh par 10 tisoč EUR do konca uredil pločnik do vrtca da bi otroci bili na cesti bolj varni. Žal župan te možnosti ne bo imel. […]

Proračun in javna poraba - teze za program

DIAGNOZA

– Slovenija je najboljše rezultate pri gospodarski rasti in rasti plač in standarda dosegala, ko je bila javna poraba zmerna, okrog 40 % BDP. Tudi javni sektor z vsemi svojimi storitvami je s tem deležem BDP deloval povsem ustrezno, nič slabše kot danes.

– Slovenija je v krizi vodila popolnoma neustrezno ohlapno proračunsko politiko in jo vodi še danes. Po nasvetih vplivnih keynesjansko usmerjenih ekonomistov se je predvsem zaradi nekontroliranega proračunskega trošenja naš javni dolg v krizi zvišal z 20 % na 80 % BDP. […]

Magna Carta centralnega planiranja

Blaž Vodopivec

[…] To kaže na centralnoplanski mindset, mentalno naravnanost trenutne oblasti. Vlada je tu zato, da poriva velike projekte po svojih voluntarističnih muhah, ne zato, da bi ustvarjala okolje, ki spodbuja aktivnost, investiranje in razvoj.

Bosta Cerar in Počivalšek prevzela odgovornost, če se bo čez čas izkazalo, da nam je Magna “uvalila” samo lakirnico, za drugo pa se lahko obrišemo pod nosom? Da sta nekoč, za lasten politični kapital, iz Slovenije delala banana republiko? […]

Manifest - teze za program

Zakaj še ena stranka? V čem bo drugačna od drugih?

Grobo rečeno, druge stranke vam obljubljajo, da bodo h koritom pripeljale sposobnejše in bolj poštene upravljavce, beri svoje funkcionarje, člane in simpatizerje. Prstan verjame, da je mnogo učinkovitejši recept za uspešno državo zmanjšanje števila korit, ki jih obvladuje politika. […]

Programska izjava

Zakaj še ena stranka? V čem bo drugačna od drugih?

Grobo rečeno, druge stranke vam obljubljajo, da bodo h koritom pripeljale sposobnejše in bolj poštene upravljavce, beri svoje funkcionarje, člane in simpatizerje. Prstan verjame, da je mnogo učinkovitejši recept za uspešno državo zmanjšanje števila korit, ki jih obvladuje politika.

Slovenija je relativno majhna in mlada država z omejenimi človeškimi viri. Učinkovito lahko deluje samo s preprostimi in jasnimi pravili igre in samoomejevanjem politike. Vendar je šel razvoj Slovenije po osamosvojitvi v popolnoma nasprotno smer: Imamo skrajno komplicirano državo z najmanj gospodarske svobode v regiji, najmanjši delež zasebnega sektorja v BDP, najvišjo stopnjo državne lastnine v EU, visoke davčne obremenitve, nizke kazalnike konkurenčnosti in še posebej nizke mednarodno primerljive kazalnike učinkovitosti vlade, javne administracije in pravosodja.

Vpliv politike je pri nas vsenavzoč – kontaminira delo strokovnjakov v javnem sektorju, mnogih gospodarstvenikov, ki so tako ali drugače odvisni od muh mogočne države in paradržave, delo novinarjev, ki so eksistencialno odvisni od politike ali s politiko povezanih omrežij, civilnodružbenih organizacij in še vse preveč drugih. Ob tem si politika grabi nove in nove pristojnosti – pomislite na predlagano "zdravstveno reformo", nepremišljene megalomanske investicijske projekte, na posege v ustavo, na stalno napihovanje deleža zaposlenih v javnem sektorju, kadrovanje v SDH, Luki Koper, Kliničnem centru ...

Posledice so znane – politično kadrovanje po sistemu Cerar dobi tri člane, Erjavec in Židan pa po enega, negativna kadrovska selekcija na vrhu ključnih institucij, korupcija in neučinkovite vlade, namesto katerih državo vodijo klientelistična in rentniška omrežja. Nekonkurenčnost in razvojna neučinkovitost. Dohitevajo in prehitevajo nas države, ki so nas pred dvajset leti od daleč gledale v hrbet. Zaostanek za razvito severno sosedo se ne zmanjšuje. Prebivalci izgubljajo zaupanje v državo in njene ustanove, na čelu s politiko in pravosodjem. Dobivajo občutek, da se pri nas izplača lopovščina, ne pa pošteno delo. Nesprejemljivo se nam slabšata javna infrastruktura in kvaliteta storitev javnega sektorja, na čelu z zdravstvom. Mlada generacija izgublja perspektivo. Beg možganov v kombinaciji s staranjem prebivalstva predstavlja strateško grožnjo ne zgolj bodočemu standardu prebivalcev, ampak samim temeljem naše državnosti.

Škodljive vplive politike je mogoče omejiti samo na en način: zmanjšati število korit in omejiti njihov obseg. Torej zmanjšati obseg tiste lastnine, ki je v lasti države, pa za to ni pravega razloga. In zmanjšati obseg predpisov, ki temeljijo na birokratski zablodi, da birokrati in politiki lahko bolje urejajo stvari, ki jih v resnici bolje uredijo ljudje v svojih spontanih odnosih, skupine in skupnost, zasebna iniciativa in tržni mehanizem.

Prstan verjame, da lahko država postane uspešna in bogata samo tako, da pusti polno zadihati zasebni pobudi, prostemu trgu, svobodi in odgovornosti. Dobrih zgledov je veliko. Želimo tudi, da se v Sloveniji zaključi sedem desetletij političnega boja proti kapitalu. Verjamemo v preprosto formulo – več kapitala, več investicij, več služb, boljše službe. Ne glede na to, ali je kapital domači ali čezmejni.

Verjamemo, da lahko samo s predlagano spremembo politične paradigme dosežemo cilj, ki smo si ga postavili ob osamosvojitvi – doseči življenjsko raven razvitih evropskih držav. In da lahko na ta način relativno hitro dosežemo avstrijsko raven ekonomske razvitosti, plač in pokojnin. Da imamo vse pogoje za to. Da nam je na poti samo naša politična neumnost.

Prstan bo proevropska stranka. Cenimo dosežke Evropske unije, njene svoboščine, odprte notranje meje, prost pretok ljudi, izdelkov, storitev in naložb, enotni trg, skupno valuto. Želimo, da učinkoviteje deluje na področjih, na katerih so ji države prepustile del svojih pooblastil – varovanje zunanjih meja, zunanja politika, monetarna politika, nadzor finančnega sistema itd. Hkrati pa nasprotujemo trendu, da si bruseljska birokracija grabi vedno nove pristojnosti. Načela vitke države morajo veljati tako za Slovenijo kot Evropsko unijo. Bruseljski birokrati ne morejo biti pri urejanju življenja nič uspešnejši od domačih.

Zagovarjamo depolitizacijo družbe in repolitizacijo politike. Prstan bo programska stranka, temelječa na liberalnih idejah in vrednotah. Ne bo stranka, ki danes zagovarja to, jutri ono, pojutrišnjem tretje, odvisno od rezultatov zadnje javnomnenjske ankete, vse za svojih pet minut slave na televiziji. Politika rabi jasen političen program in sposobno in zaupanja vredno ekipo, ne pa spakovanja, sprenevedanja in vreščanja v medijih. Ne bomo za kamere skakali v peno niti na lokomotive, ne bomo se pretvarjali, da smo frizerji ali smetarji. Verjamemo, da v Sloveniji še deluje medijski ekosistem, ki zna ločiti politiko od resničnostnega šova in nam bo pomagal predstaviti javnosti naš program in ekipo.

Naša programska izhodišča za posamezna področja vlade bodo na spletni strani objavljena v naslednjih mesecih in odprta za javno diskusijo. Veselimo se argumentirane razprave z vsakim, ki je pripravljen in sposoben argumentirano razpravljati.

Naše programske prioritete:

- Hitra, učinkovita in poštena privatizacija vseh kontrolnih deležev države v podjetjih, ki delujejo na konkurenčnih trgih;

- Brzdanje obsega javne porabe v okvirjih, ki so značilni za najbolj konkurenčne države;

- Znižanje davkov, še posebej obdavčitve dela za vse dohodkovne razrede;

- Ustvarjanje poslovnega okolja, ki bo Slovenijo uvrstilo med najbolj zaželene destinacije za naložbe, domače in čezmejne;

- Obsežna in hitra deregulacija, še posebej na področju trga dela in prostorskega planiranja (gradbena dovoljenja)

- Učinkovito uveljavljanje enakih poenostavljenih pravil igre za vse, z delujočimi institucijami pravne države, kot temelj zaupanja v družbi in občutkov varnosti in pravičnosti;

- Izboljšanje delovanja zdravstva s povečano vlogo načel konkurence, profesionalnega upravljanja in zasebne iniciative, ob ohranitvi načel univerzalnega zavarovanja in solidarnosti;

- Preureditev sistema socialnih pomoči, ki bo stimuliral delo in osebno odgovornost;

- Davčne stimulacije za naše državljane, ki se bodo iz tujine vrnili na delo v Slovenijo, in vlagatelje, ki bodo iz tujine repatriirali kapital.

Janez Drnovšek

dr. Tomaž Erzar

Marko Pavlišič

Franci Pevec

mag. Igor Podbrežnik

dr. Urban Simončič

Edbin Skok

Jaka Šoba

dr. Blaž Vodopivec